Vsi moji fantje

Bila sem zelo živahen otrok, ki je nenehno rabil dogajanje okoli sebe (no, tega potrebujem še danes:)). Nisem se rada igrala sama in zgodnja leta mojega življenja sem preživela v pogostem jamranju, da mi je dolgčas. 🙂 Vse dokler nisem bila stara šest let in se je moj svet začel vrteti drugače – postala sem velika sestra.

Ko je bila mami noseča, so me vprašali, kaj si želim. Baje sem odgovorila: „Bratca, da ga bom komandirala.“ 🙂 Ko je prišel, pa je postal središče mojega življenja, dolgčas mi ni bilo nikoli več. Že od vsega začetka sem ga oboževala, nikoli nisem čutila niti trohice ljubosumja in še danes je ena mojih najljubših oseb na svetu.

Sreča se mi je še podvojila, ko se je pri mojih 12-ih letih družina znova povečala. Baje sem si tudi tokrat zaželela bratca. In ga spet dobila. Zdaj sem bila že mlada damica, ki me je osrečevala pomoč pri skrbi za dojenčka. Še danes sta moja dva brata zame najboljša na svetu, osmislila in olepšala sta moje življenje.

Ampak tu se še zgodba o dojenčkih moškega spola seveda ne konča. 🙂 Tudi moj mož ima brata. Ko sem bila prvič noseča, sva se tako šalila, da se nama bo, glede na statistiko, zagotovo rodil deček. 🙂 Tako se je tudi zgodilo. Zgodba se je čez devet let ponovila še v drugo, ko smo že bili prepričani, da punčk v tej družini pač ne znajo delati. Vmes je namreč dva sina dobil še možev brat, moj tast pa je nehal čakati na kakšno vnukinjo. 🙂

Danes sem tako blažena med lulčki, kot rada rečem. 🙂 Seveda bi bila zelo vesela tudi deklice, delanja čopkov in kupovanja krilc (po možnosti takšnih s flamingi :)), a meni so pač usojeni pubeci. 🙂 Obožujem naš svet kock, sabelj, računalniških igric, blatnih oblek, polulanih wc školjk, akcijskih junakov in najbolj sladkih mokrih poljubčkov na svetu. Vem, še prehitro bo prišel čas, ko več ne bom glavna ženska v življenju mojih sinov in me bosta zamenjali snahi. Ampak takrat bom pa končno dobila partnerki za nakupovanje tistih krilc s flamingi. In tudi to bo super. 🙂

Se flamingamo! 🙂