Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

Posestvo Marsilea – raj za navdušence nad živalmi in naravo

Z dvojčicama Mojco in Vanjo Janžekovič smo nekoč že davno tega (tam nekje v osnovni šoli) skupaj obiskovale tečaj jahanja. Jaz danes konje občudujem le od daleč, Mojce in Vanje pa ljubezen do teh krasnih živali ni nikoli minila. Že skoraj desetletje imata posestvo Marsilea, na katerem med drugim prebiva pisana štirinožna druščina: 31 konj, dva psa, pet muck, dva prašička in koza. V konjeniškem centru se ukvarjajo z jahalno šolo, terapevtskim jahanjem, tekmovanjem v dresurnem jahanju, organizacijo otroških rojstnih dni, pripravo številnih dogodkov, kot so pustno rajanje, božičkovanje, iskanje pirhov, počitniški tabori, varstvo …

Sestri sta jahati začeli pri približno desetih letih. „To je bilo leta 1993, prvega konja pa sva dobili šele leta 2005, ko sva končali študij. Marsilea je svoja vrata odprla štiri leta kasneje. Da bova nekoč imeli svoj hlev, sva vedeli že, ko nisva imeli niti še svojega konja,“ se spominja Mojca. Tako je nastal konjeniški center, ki leži v Pacinjah v Dornavi ob vznožju Slovenskih goric. Zanimivo ime je dobil po izredno redki vodni praproti Marsilea quadrofolia, ki je razširjena predvsem v tropskem in subtropskem pasu, redka gojišča pa najdemo tudi v Sloveniji, med drugim v bližini njihovega centra. Ker ima praprot obliko štiriperesne deteljice, ki simbolizira srečo, so jo izbrali za svoj zaščitni znak. Posestvo zadnji dve leti vodi večinoma Mojca, ki je zaposlena za polovični delovni čas v kadrovskem oddelku enega izmed ptujskih podjetij, Vanja pa ima še svojo odvetniško pisarno. Pomembnejše odločitve pa sprejemata skupaj. Na splošno sta si zelo blizu, a Mojca pravi, da ne ve, če gre za tisto značilno vez med dvojčki: „Na to vprašanje vedno odgovorim enako – seveda sva zelo povezani, ampak ne vem, kako je, če nisi dvojček in zato težko rečem, ali je ta vez kaj posebnega ali pač tista normalna med sorojenci :).“

Kmalu počitniški tabori in varstvo v družbi konj

Ljubiteljici konjev sta tudi mamici, Vanja ima punčko, Mojca pa dečka in deklico. „Moja otroka sicer ne kažeta posebnega navdušenja do jahanja, konji in živali so za njiju nekaj normalnega, vsakodnevnega, sta pa neizmerno rada doma, saj uživata v igri zunaj, skrivanju v seniku, ustvarjanju v mivki …“ je povedala sogovornica. Seveda pa se imajo pri njih lepo tudi drugi otroci, pred njimi je razburljivo poletje. Kot vsako leto bodo prvi in zadnji teden počitnic organizirali jahalni tabor, prvič pa bodo ponudili počitniško varstvo. Njihovi dogodki so privlačni tudi za tiste, ki niso strastni ljubitelji konj. Omogočajo jim namreč gibanje v naravi, igro v mivki, čofotanje po vodi … „Vedno bolj namreč opažamo, da so otroci po navadi večinoma vključeni v natančno vodene dejavnosti in tako ne morejo razvijati svoje domišljije,“ ugotavlja Mojca.

Najmlajši nad konji navdušeni tudi zaradi risank

Na Marsilei imajo po Mojčinih besedah okoli 70 učencev jahanja, seveda pa so pri njih velikokrat še lastniki konj, ki jih imajo tukaj v oskrbi: „Kaj več jih skoraj ne moremo sprejeti, saj se držimo pravila, da konj ne preobremenimo.“ Vsaka učna ura zraven jahanja zajema nego živali. Želijo namreč, da se njihovi učenci zavedajo, da so to živa bitja in je z njimi treba pravilno ravnati. Otroci nanje odreagirajo zelo različno, večinoma so sicer navdušeni, kar je verjetno tudi posledica vse več risank, ki se navezujejo na konje, nekatere pa je strah. Na splošno jahanje priporočajo vsem, ki imajo radi živali in naravo. Pa je to drag šport? „V primerjavi z ekipnimi zagotovo, vendar postaja vedno bolj dostopen, v zakup je pač treba vzeti, da je vzdrževanje konj zelo drago, zanje je treba poskrbeti tudi v mesecih, ko se ne da jahati in ko so poškodovani ali stari,“ je odgovorila.

Konje se da naučiti številnih trikov

Za posestvo jim pomagajo skrbeti družinski člani, na pomoč jim prav tako priskočijo študenti in prostovoljci, včasih dobijo na usposabljanje koga iz Zavoda za zaposlovanje ali preko društva Racio. Zaposlenih trenutno še nimajo, v prihodnosti pa načrtujejo tudi to. Dela seveda zlepa ne zmanjka, poleg učenja jahanja, tekmovanja v njem, in vseh dogodkov, ki jih pripravljajo, se je Vanja začela ukvarjati še z nekoliko drugačnim pristopom do konj, kjer je poudarek predvsem na razumevanju njihove telesne govorice in učenjem na podlagi pozitivnega nagrajevanja. „Tako lahko konja na njemu prijazen način naučimo številnih trikov …,“ je še dodala Mojca in za konec povabila vse, da jih obiščejo. 🙂

Foto: arhiv Mojce in Vanje Janžekovič

Se flamingamo! 🙂