Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

O prvi dojenčkovi vožnji z letalom

Rada letim. Morda zato, ker sem pilotova hči. 🙂 Najbrž pa je to povezano predvsem z ljubeznijo do potovanj in s tistim vznemirjenjem, ki ga začutim vsakič, ko se letalo dvigne od tal. Kar dišati mi začne po novih krajih in dogodivščinah, ki so pred mano. 🙂 Obožujem tudi letališča, ampak ne vedno. Če se kam odpravljamo ali koga pričakujemo, vsa srečna sedim v letaliških čakalnicah in opazujem mravljišče ljudi. „Kam gredo, kakšne so njihove zgodbe, kdo jih čaka, koga so morali zapustiti?“ se sprašujem. Ne maram pa letališč, ki se spremenijo v prizorišče slovesa od ljubljenih oseb. In teh v naši družini, kjer je skorajda vedno kdo v tujini, ni malo. Lepo je, da nam je svet danes tako na dlani. Včasih pa tudi malo žalostno. Kakorkoli, tokrat sem bila prvič pred letom malce nervozna – na prvomajske počitnice smo se namreč odpravili z našim najmlajšim družinskim članom. Ker se do Malte ne da priti po cestah, je torej našega skorajšnjega 8-mesečnika čakala njegova prva vožnja z letalom. 🙂 Tokrat tako nekaj besed o tem, kako smo se nanjo pripravili, kaj smo vzeli s seboj, kakšna pravila ima za polete z dojenčki Ryanair in pa seveda tudi o samem letu …

Kaj ima lahko dojenček zraven?

Ko smo šli prvič na letalo s starejšim sinom, je bil že precej daleč od dojenčka, zato smo se na avion tokrat prvič odpravili s tako majhnim otročkom. Za destinacijo smo izbrali Malto, tudi zato, ker let ni trajal več kot dve uri. Je pa res, da smo zanj morali do italijanskega Trevisa. Ryanair, ki nas je tokrat ponesel do izbrane destinacije, dovoljuje, da ima dojenček, ki nima svojega sedeža na letalu, zraven torbo oziroma nahrbtnik do pet kilogramov. To pomeni, da smo mu veliko stvari za zraven spakirali v naše kovčke, njegovo torbo pa napolnili predvsem z zadevami, ki bi jih morebiti potreboval na poti. Vanjo sem tako spravila oblačila za preoblečt, kapico, ker na letalu včasih piha klima, pleničke, vlažilne in suhe robčke, odejico, flaško z vodo, dudice in igračke (vzela sem tri, ne prevelike seveda in pa takšne, ki jih še ni videl, da so mu bile zanimive) …

Z vozičkom čisto do letala 

Spakirala sem tudi nekaj kašic in žličk, ker pri skoraj osmih mesecih že seveda je nekaj goste hrane. Še vedno pa se največ doji, kar je na potovanjih zagotovo tudi najbolj praktično. Lahko pa ima dojenček zraven toliko tekočine, kot je potrebuje, torej zanj ne veljajo običajne omejitve. Poleg te torbe najmlajšim dovolijo tudi dva brezplačna kosa prtljage, po navadi sta to voziček in sedežek za avto. To oboje smo vzeli tudi mi. Jajčka je bila tako edini kos, ki smo ga morali oddati prej, voziček namreč lahko pelješ tik do letala in ti ga naložijo tam. Tako ga dobiš tudi nazaj takoj ob pristanku, kar je seveda priročno, glede na to, da imamo takrat po navadi polne roke.

Zakaj je včasih duda koristna

Pred samim letom me je najbolj skrbelo vzletanje in pristajanje, saj majhni otroci ne znajo izenačevati pritiska v ušesih, zato ob tem velikokrat jokajo. Mi smo zato našemu mladičku dali v usta dudo, da jo je sesal in se sploh ni oglasil. Pravzaprav je celo vožnjo z letalom preživel odlično. Še previt smo se šli v tisto mini previjalnico (ki je v bistvu ena deska nad školjko:)). Vmes je malo spal, se igral z igračkami, seveda ga je kot vedno uspešno animiral starejši bratec, predvsem pa je opazoval ljudi. Naš mali popotnik namreč zelo rad vzpostavlja stik z vsemi okrog sebe, se jim smeje in si jih ogleduje. Tako je let minil brez težav. Zdaj pa sledi desetdnevo raziskovanje Malte! 🙂

Se flamingamo! 🙂