Pritisni enter, da vidiš rezultate ali ESC da se vrneš na stran

O mojem najljubšem teatru :)

Z Aljažem Godcem sem imela že na milijone pogovorov. Največ ob čaju, vodi (beri: vinu), nikoli pa še ne za tale blogec. 🙂 Aljaž je namreč moj dober prijatelj, s katerim se druživa že veliko let. Marsikaj sva dala skozi, večina je bilo lepega, včasih pa tudi kaj manj veselega. Je eden tistih prijateljev, za katere vedno veš, da so zate tam nekje, četudi se včasih zaradi dogajanja vsakdana ne vidiš ali slišiš nekaj časa. Pa gremo lepo po vrsti: najina zgodba se je začela pred devetimi leti na amaterskih igralskih deskah v majhnem štajerskem kraju v občini Hajdina. 🙂

Tam namreč kot sekcija Kulturnega društva Draženci deluje Šus teater, v katerem Aljaž že vrsto let režira uspešne predstave. Jaz sem takrat ravno končala svojo prvo porodniško in si zaželela novega hobija. Sledila je res zanimiva in nora „šus“ pustolovščina, ki je prinesla veliko vaj, trdega dela, gostovanj po Sloveniji, igralskih užitkov, zabave na in za odrom ter dobrih prijateljev (Aljaž, Katka, Monika, Nejc, Tanja, Jana, Robi, Matjaž, Zagi, Dora, Miha in vsi ostali – saj veste, rada vas imam za vedno :)). Ne vem, če je razlog v tem, da se Aljaž v službi ukvarja s kadrovanjem in da je s tem povezana tudi njegova izobrazba, ampak nekako mu vedno uspe pripeljati v Šus teater čisto ta prave, drug drugemu kompatibilne ljudi. Med bivšimi in zdajšnjimi Šusovci namreč vlada neka posebna energija ali kemija ali karkoli že to je, ki ne mine tudi, ko kdo od nas več aktivno ne sodeluje pri predstavah.

Enkrat Šusovec, vedno Šusovec

Sama sem recimo odšla, ker mi časovno preprosto več ni zneslo. Ko Šusovci ustvarjajo nove predstave, se namreč trdo dela, Aljaž je perfekcioniast, ki zna biti včasih prav neizprosen. A uspehi in igralski užitki so zato toliko večji. Ko ne delajo/delamo novih predstav, pa skupaj potujemo, pustujemo, obiskujemo razne dogodke, praznujemo rojstne dneve, grulimo ob Nejčevi kitari … Ko si enkrat Šusovec, si namreč Šusovec za vedno, pa četudi se vračaš samo na kak žur ali na ogled novih predstav. 🙂 Ena teh, že 11. po vrsti, je na sporedu ravno te dni. Aljaž, za katerega je to že deveta režija, je kot po navadi poiskal družbeno angažirano komedijo, ki obravnava odnose med člani določene socialne skupine. „Na ta način prikažem prerez družbe, v kateri živimo in gledalcu nastavim ogledalo, ki sproži samorefleksijo,“ je pojasnil.

Še ta vikend lahko ujamete novo odrsko uspešnico

Po njegovih besedah je avtorju teksta Markusu Kobeliju z izjemnim občutkom za dialog uspelo občasno na grotesken način razgaliti značaj preprostih ljudi in neizprosno zrušiti mit o idiličnem družinskem življenju. Predstava Za oknom govori o družini Holc, ki se po izgubi smisla življenja odloči svojo intimnost prikazati kot resničnostni šov. Vse skupaj prinese veliko zabave, kar je prepoznalo tudi občinstvo: „Prvi odzivi so izjemno pozitivni. Ker smo tekst lokalizirali, verjamem, da se je kdo identificiral s katerim od likov na odru ali v njih prepoznal kakšnega prijatelja, sorodnika, znanca…“ Komedija, ki si jo je na premieri in prvih dveh ponovitvah ogledalo že skoraj 500 gledalcev, je nastajala štiri mesece, skoraj vse vikende od oktobra, za ekipo je 40 vaj. Na ogled bo v domačih Dražencih še to soboto ob 19. 30 in nedeljo ob 18. uri.

Dobili nagrade za najboljše vloge, komedijante …

In če pogledamo še nekaj zavidljive Šus statistike: v desetih aktivnih letih teatra se je na odru predstavilo približno 25 igralcev iz širšega regijskega okolja. Največji uspeh je doživela predstava Kripl. V konkurenci več kot 150 ljubiteljskih gledaliških predstav iz vse Slovenije se je uvrstila med sedem najkakovostnejših na državno Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin v Postojni. Matjaž Godec je za vlogo Kripla prejel nagrado za najboljšo glavno moško vlogo na regijskem Linhartovem srečanju, Damijan Zagoršek pa za različne vloge recimo nagrado za naj komedijanta na Dnevih komedije v Pekrah, pa za najboljšo stransko moško vlogo inp. Največjo gledanost je doživela komedija Drzni in poskočni, ki si jo je v sezoni 2010/11 na 24 ponovitvah ogledalo več kot 4000 obiskovalcev iz vse Slovenije. Med temi drznimi in poskočnimi sem bila tudi jaz in to so bili res lepi časi – drzni in poskočni. 🙂

Duhoviti ljudje, ki se znajo zabavati

Za konec sem tudi Aljaža prosila, naj predstavi svoje igralce. Zanimivo je, da je njegov opis dokaj podoben mojemu zgornjemu: „V prvi vrsti so to prijatelji, ki se ne ustrašijo trdega dela in so se za dramsko igro pripravljeni odreči svojemu prostemu času v celoti. So zelo duhoviti ljudje, ki jim zabava ni tuja. :)Vesel sem, da mi pri režiji zaupajo in že vrsto let prenašajo moje “kaprice”.“ 🙂

Na še veliko kapric, dragi moji Šuski! 🙂

Se flamingamo! 🙂

Foto: Stanislav Zebec