November v natikačih in kopalkah

Vesela sem, da živim na tistem koščku sveta, ki menjava letne čase. Čeprav sem velika oboževalka poletja, me namreč razveselijo tudi pisane krošnje dreves, ples snežink in potem vsakič znova tisti prvi vonj po pomladi. Kjub temu, da so mi te spremembe ljube, pa pride včasih obdobje, ko se enostavno še ne morem posloviti od poletja ali pa si ga moram malce pričarati še sredi zime. Takrat si po navadi z možem rečeva, da bo naša naslednja popotniška destinacija nekam na toplo ali pa vsaj na topleje, kot je takrat pri nas. 🙂 Za tokratne jesenske počitnice smo tako (kljub sončnemu vremenu v Sloveniji :)) hoteli uloviti še zadnje letešnje kopalne dni, martinčkanje na plaži, sol na koži, natikače na nogah in pesek vsepovsod. 🙂 In kje smo vse to našli?

Ker smo, zaradi našega najmlajšega 14-mesečnega popotnika, želeli ostati nekje v Evropi, smo tokrat izbrali največjega izmed Kanarskih otokov – Tenerife. In niti malo nam ni bilo žal – ta slikoviti španski otok vulkanskega izvora nam je ponujal vse, kar smo si zaželeli. Ogledali bi si lahko še veliko več, a nam je zmanjkalo počitniških dni, prav tako pa smo naš tempo prilagajali interesom malčka in 10-letnika, no, pa tudi staršem (zato tudi brez kakšnega nakupovanja za mamico ni šlo :)).

Poleg spoznavanja novih krajev, okusov, navad in ljudi, je nam na potovanjih najlepši „family building“. Daleč vstran od ponorelega sveta je čas za globlje pogovore in za posvečanje drug drugemu, ki ga drugače zahtevnost vsakdana velikokrat zanemarja.

Tenerife si pa bomo med drugim zapolnili tudi po tem, da je naš najmlajši družinski član, ki je sedaj že nekaj časa negotovo kobacal na dveh nogah, hojo dokončno osvojil na peščenih plažah, ki so čudoviti vadbeni poligon za kaj takega (saj veste, prav nič ne boli, ko padeš na zadnjo plat ali celo na nos :)). In smo spet pri tem, da smo imeli pesek vsepovod, še v ušesih in očeh. 🙂

Od banan do kuščarjev

Ena glavnih prednosti, s katero se lahko res považi Tenerife, je zagotovo podnebje. Otok večne pomladi, na katerem čez dan redno namerijo okoli 25 stopinj, je zato idealen za pobeg od hladnejših temperatur pri nas. Zanimive pa so spremembe v vremenu in sami pokrajini med severom in jugom, zato za bivanje vsekakor priporočam slednjega, da vam bo zagotovo toplo. 🙂

Na tem pestrem delčku sveta nas je očaralo tudi raslinstvo, meni so bili še posebej všeč nasadi banan. 🙂 Izjemno okusen je bil mango, ki nam ga je ponudil domačin, še bolj pa plodovi kaktusa. Na precej majhni površini namreč tukaj najdemo pravo rastlinsko raznovrstnost.

Tudi živalstvo ne zaostaja, med drugim ga sestavlja kar nekaj posebnih vrst plazilcev, ptičev in drugih, še posebno osupljiv pa je morski svet. Vpogled vanj ponujajo številne turistične ladjice, kanuji in druge oblike, ki te popeljejo na morje med kite in delfine. Tudi naš čoln je obkrožila cela jata kitov in bili so naravnost veličastni. Medtem, ko so divji valovi okoli nas meni malo obračali želodec, je naš najmlajši popotnik v mojem naročju mirno prespal svoje prvo srečanje s temi posebnimi živalmi. 🙂

Po strmi poti v vas, ki je bila celo odrezana od sveta

Seveda ni šlo brez krasnih plaž, ponekod so peščene, spet druge so polne skal in kamenja. Na nekaterih najdemo črni vulkanski pesek, na eni smo se celo zakopali v saharskega rumenega. Poseben občutek pa še dajejo vulkanske gore, ki ponosno ščitijo obalo. Veličastni kraj je tako recimo Los Gigantes s svojimi klifi. Ob njih leži plaža, na kateri smo si privoščili naš prvi tamkajšnji skok v osvežujoče morje.

Za zanimiv izlet vsekakor priporočamo obisk Masce, ki jo mnogi označujejo kot eno najlepših tamkašnjih vasic. Za njen ogled se je treba potruditi, saj do Masce, ki je bila do leta 1970 celo odrezana od sveta, vozi izjemno strma in ovinkasta pot, polna prepadov in osupljivih razgledov. Z avtobusom se tja res ne bi odpravila, mi smo se kar z najetim avtomobilom. Če je človek namreč vajen vožnje po kakšni hriboviti poti v Halozah, mu tudi ta španska ne predstavlja nekih hudih težav. 🙂 Kot vsepovsod po otoku, smo tudi tukaj srečali kar nekaj Slovencev in spoznali, da Tenerife res ni kraj, kjer bi se lahko kregali naglas. Nekdo okoli tebe te bo namreč zagotovo razumel. 🙂

Največji evropski vodni park popolnoma navdušil

Siam Park je poseben adrenalinski park, o katerem naš 10-letnik sanja še danes, stokrat bi se vrnil tja, če bi se dalo. 🙂 Predstavlja raj za adrenalinske navdušence, s tem, da so vse atrakcije vodne. Ima tudi bazene ob peščeni plaži in največje umetne valove na svetu. Med njegovimi atrakcijami so posebni tobogani, reke, vulkani ter še in še. Zabava za mlade in velike je zagotovljena: mi smo se samo menjavali ” na kopnem” ob našem malčku, še premajhnim za tovrstna doživetja, in veselo lovili adrenalin na raznih mokrih zadevščinah. 🙂 Fotografij nimamo skoraj nič, ker smo se imeli preveč fajn in bili preveč mokri, da bi lahko kaj dosti slikali. 🙂

Tenerife je znan tudi po parku Loro, posebnem živalskem vrtu, v katerem znajo papagaji recimo računati in voziti kolo. Park zelo poudarja primerno skrb za živali, se bori za ohranjanje njihovega naravnega okolja in podobno, a vseeno je živalski vrt, jaz bi pa vsa ta bitja veliko raje videla na svobodi.

Najvišja točka Španije prav na otoku Tenerife

Tenerife je poln simpatičnih mestecev, nam je zmanjkalo časa, da bi se sprehodili do vseh. Šli pa smo v prestolnico Santa Cruz de Tenerife, kjer je tudi sedež otoškega sveta. Tam smo si med drugim ogledali znano stavbo tamkajšnje opere.

Dan pa smo znova končali na plaži. Teh je seveda otok res poln, na splošno je veliko krasne narave, raznih parkov (od opičjih do kameljih), plantaž banan, skozi katere se lahko odpravite, botaničnih vrtov (tudi takšen s palmami vseh vrst obstaja) ter še in še.

Tukaj je tako izpostavljenih samo nekaj kamenčkov v tenerifskem mozaiku, na ogled je še veliko drugega, kar pa nam ni uspelo. Izpustiti smo recimo morali ognjenik El Teide, ki je najvišja točka Španije in tudi tretji najvišji ognjenik na svetu ter najvišji v Atlantskem oceanu. Z gondolo se lahko namreč peljejo le otroci, starejši od dveh let. Tenerife je zagotovo zanimivo obiskati tudi pozimi, saj gosti enega največjih svetovnih karnevalov.

Pot do njega sicer ponavadi vključuje vsaj en prestop z letalom (mi smo leteli z Iberio iz Dunaja in letalo zamenjali v Madridu), a se splača malce potrpeti za končni cilj. Z veseljem bi se še vrnili na Kanarske otoke, a kaj, ko je še toliko delčkov sveta, ki nas kar kličejo, da jih obiščemo. 🙂

Se flamingamo! 🙂