Kako skrbeti za otroške zobe ali tudi pri zobozdravniku je lahko zabavno

Prvi otrokov stik z zobozdravnikom je lahko tako travmatičen, da se ga po tem bojijo celo življenje. Prav zato je pomembno, da ga pred zobozdravnikom nikoli ne strašimo, da ga z njim čim prej in na primeren način seznanimo in pa seveda, da že vse od pojava prvega zobka za zdravje ustne votline ustrezno skrbimo. Na tak način bodo namreč nadebudneževi zobki ob prvem obisku v ambulanti zdravi, kasnejši zgolj preventivni pregledi brez dodatnih posegov, ki bi jih prinesla neprimerna skrb za zobe, pa prijetni. O skrbi za zobke najmlajših in o tem, kako razviti pozitivni odnos do zobozdravnikov, sem čisto resno in uradno poklepetala z mojim možem, Borisom Bombekom, doktorjem dentalne medicine, iz Modrega zoba Ptuj. 🙂 

Po čem se mlečni zobje razlikujejo od stalnih?

»Mlečni zobki se od stalnih razlikujejo po obliki, šibkejši strukturi, so pa tudi za kak odtenek bolj beli (kot mleko). Glavna razlika pa je, da izrastejo v ustih otroka, ki za njihovo skrb ni pripravljen in ne pozna pomena ustne higiene na dolgi rok, zato je pomembno, da to vlogo prevzamejo starši.«

Kdaj in kako bi se naj začela ustrezna skrb za malčkove zobe?

»Običajno jim nekje pri šestih mesecih izrastejo prvi spodnji sekalčki. To je tudi čas za začetek njihovega čiščenja. Seveda pa se priprave pričnejo že prej. Pred izrastjo prvih zob je priporočljivo otroku dati zobno ščetko, s katero se naj igra. Dandanes je na voljo veliko različnih pripomočkov, recimo, zobna krtačka, ki je hkrati ropotuljica in odlična grizalka za našega malčka. Tako se, tudi z našo pomočjo, že pred izrastjo zobkov privadi na neko novo dogajanje v ustih. To nam olajša prehod na ščetkanje zobkov, ki jih torej posledično lažje očistimo. Kasneje, ko izraste še več zob, pa je otrok vsakodnevnega čiščenja že navajen in ga lepo sprejema. Velikokrat so seveda v začetku otroci uporniški, vendar moramo starši vztrajati – seveda ne na silo, s katero lahko povzročimo odpor do umivanja zob. Uporabimo lahko par zvijač: dobro se, na primer, obnesejo pravljice ali kakšna druga »kopalnična animacija«. Če pa v začetku nikakor ne gre umiti zob s ščetko, bo vsaj nekaj koristi, če mu jih obrišemo z vlažno gazo ali pa uporabimo posebne silikonske naprstnike, ki imajo na koncu silikonske ščetine.«

Kolikokrat na dan bi bilo treba otroške zobke oprati?

»Ščetkati je priporočljivo dvakrat na dan. Zvečer ščetkamo zobe tik pred spanjem, drugo čiščenje pa prilagodimo otrokovemu ritmu, torej mu jih umijemo po zajtrku ali pred opoldanskim počitkom. Še posebej moramo biti pozorni ob izrasti stalnih šestic nekje v šestem letu otrokove starosti. Te namreč izrastejo za mlečnimi peticami, zaradi česa jih starši pogosto spregledajo in tako ne očistijo.«

Kakšne postopke in pripomočke vsebuje ustrezna ustna nega pri otrocih?

»Potrebujemo zobno ščetko z malo in mehko glavo (lahko tudi električno) ter zobno pasto. Seveda nikakor ne smemo pozabiti na zobno nitko, ki jo prav tako začnemo uporabljati takoj, ko izrasteta prva dva zobka. Če je zaradi otrokovega nesodelovanja ni mogoče uporabljati, jo poskusimo vpeljati vsaj malo – važno je, da razvijemo navado in tako dosežemo, da bo otrok kasneje nitko sprejel kot obvezen pripomoček pri ustni higieni.«

Nekateri so zmotno prepričani, da za mlečne zobke ni treba preveč skrbeti, ker potem tako in tako izpadejo. Zakaj takšno mišljenje ne drži?

»Seveda ne drži, posledice so lahko katastrofalne. Res je, da mlečni zobje izpadejo, vendar pa kariozni in nezdravi do takrat povzročijo veliko škode. Otrok ima lahko hude zobobole, ki zahtevajo bolečo zobozdravniško intervencijo, poleg tega lahko uničeni in vneti mlečni zobje škodljivo vplivajo na spodaj razvijajoče stalne zobe, ki lahko izrastejo poškodovani, slabo stanje lahko povzroči tudi zelo resne ortodontske težave (motnje razvoja obraznega skeleta). Da ne omenjam psihičnega stresa, ki ga otrok doživlja – ta lahko posledično vodi v dentalno anksioznost z neracionalnim strahom pred zobozdravnikom in v kasnejšem življenju v pravo dentalno fobijo.«

Katere hrane bi se naj otroški jedilniki izogibali?

»Težava ni sladka hrana, težava je sladka ter lepljiva hrana ves dan, torej večkratni sladki obroki ali celo sladkan čaj, ki je na voljo ves dan ali celo čez noč. V kombinaciji s slabo higieno, lahko zobna gniloba hitro uniči krone mlečnih zobkov. Zaostale korenine pa je treba izpuliti. Priporoča se, da se en dan v tednu nameni uživanju sladke hrane, recimo, sladki ponedeljek, ali pa, da se po vsakem sladkem obroku zobje čim prej umijejo.«

Včasih so zobozdravniki močno poudarjali pomembnost fluora za zdravje otroških zob. Kako je s tem danes in kakšne zobne paste se priporočajo za najmlajše?

»Fluor je še vedno pomemben. Danes je dokazano, da učinkuje predvsem, kadar ga nanesemo na zobno površino. Dobimo ga iz različnih virov (vode, soli, ponekod tudi mleka), vendar pa je njegov poglavitni vir zobna pasta. Fluora v tabletkah kot sistemsko terapijo danes (razen v izjemnih primerih) več ne uporabljamo, zaradi nevarnosti, da otrok razvije dentalno fluorozo (beli madeži na stalnih zobeh). Evropske smernice narekujejo, da za otroke med šestimi meseci in dvema letoma starosti uporabljamo otroško zobno pasto z vsebnostjo fluora 500 ppm (oznaka je na tubi), nato do šestih let tiste s 1000 ppm ali več, nad 6 let pa s 1450 ppm. Do šestega leta naj bo količina paste približno v velikosti grahovega zrna, pri mlajših od dveh let pa jo po površini ščetin samo razmažemo (kot namaz na kruh).«

S kakšnimi težavami se najpogosteje spopadajo otroški zobki?

»Najpogosteje imamo opravka z zobno gnilobo oziroma kariesom.«

Ali so te težave večinoma posledica neprimerne nege ali nanje vplivajo tudi drugi dejavniki?

»So tudi drugi dejavniki, v redkih primerih tudi kakšna od genetskih bolezni. Pri večini otrok pa je kriva nepravilna oziroma nezadostna higiena v kombinaciji s slabimi prehranjevalnimi navadami, za kar so seveda odgovorni starši.«

Kdaj je najprimernejši čas za prvi otrokov obisk zobozdravnika?

»Najbolje je, da se starši s svojim malčkom oglasijo na pogovor pri zobozdravniku že pred izrastjo prvih zobkov.«

Kako otroka pripraviti na prvi pregled v zobozdravstveni ambulanti?

»Za prvi obisk ga ni treba nič pripraviti, vsak naslednji (na pol leta) bo potem nekaj vsakdanjega, nestresnega in konec koncev prijetnega, saj se v zobozdravstveni ambulanti hitro najde kakšna zanimiva reč. Če ne drugega, je tu stol, ki se pomika gor in dol s pritiskom gumba, in je tako lahko za majhne raziskovalce zelo privlačen.«

Kako ukrepate, kadar otrok ne želi odpreti ust oziroma na kakršenkoli način sodelovati?

»V naši ordinaciji poskušamo z različnimi prijemi otroku obisk pri nas narediti čim bolj prijeten, tudi kadar ne želi sodelovati. Seveda, če so prisotne predhodne slabe izkušnje, ga je treba postopoma pripraviti in pridobiti njegovo zaupanje – to je najbrž ena težjih nalog v zobozdravstvu! Takšna priprava lahko traja eno leto in več ter vsebuje številne obiske, preden otrok sploh prvič pokaže zobke.«

Kakšne posledice lahko otroku prinese neprijetna izkušnja z zobozdravnikom?

»Kot sem že omenil, lahko dentalni strah (strah pred, recimo, svedrom, ki je čisto normalen) preide v dentalno anksioznost, kjer otrok že ob misli na zobozdravnika (na primer, doma) čuti tesnobo. Takšne slabe izkušnje lahko kasneje v življenju privedejo do tega, da oseba ne upa k zobozdravniku, kar ima lahko za posledico propad stalnega zobovja in številne nove težave … Lahko pa pride tudi do dentalne fobije, ki lahko resno oteži človekovo življenje nasploh. Pomembno je vzpostaviti in obdržati pozitivni odnos do ustne nege in obiskov pri zobozdravniku.«

Se flamingamo!:)