Čudovito in naporno je biti ženska

Dan žena je pomemben. Ob njem vedno začutim tudi hvaležnost. Hvaležna sem vsem tistim ženskam, ki so se nekoč borile tudi za vse nas. Hvaležna sem močnim prednicam v moji družini. Naučile so me samosvojosti. Dale so mi vedeti, da nikakor v življenju ne rabim biti nikomur pokorna, ne možu, cerkvi ali komurkoli. To ni samoumevno, lahko bi me recimo vzgajala ženska, ki se v letu 2018 zavzema za ukinitev pravice do splava. Želodec se mi obrača ob tem nazadovanju. Kaj je naslednji korak? Grmada in sežig čarovnic?

Vem, danes praznujemo ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Ampak saj veste, da ni čisto tako. Že narava je poskrbela, da je na nekaterih področjih za nas veliko težje. Starši si želimo recimo postati tako ženske kot moški. A me smo tiste, ki nekaj mesecev bruhamo in podvržemo telesa nečloveškim naporom zato, da dobimo otroka. Moški se ga po tradiciji … napije.

Seveda si vse želimo biti odlične mame in imeti uspešne kariere ter služiti svoj denar, to se od nas tudi pričakuje. A kaj, ko se to dvoje velikokrat izključuje. Vsekakor je čudovito eno leto v miru preživeti doma z bitjecem, ki ga obožuješ (marsikje po svetu ni te možnosti), a še vedno se dogaja, da se po izteku porodniške nimamo kam vrniti. Ali da smo za enoletno pavzo v svoji karieri kaznovane s slabšim delovnim mestom, ali pa se nam v službi maščuje, ker smo morale ostati doma, zaradi otrokovih vodenih koz.  Da ne omenjam, kako nenavadno je danes, če nismo fit že pet minut po porodu in da se je treba tam nekje do 80. leta stlačiti v konfekcijsko številko največ 38.

Na zanimiva pota je zašel tudi pojem dobre matere. Seveda je recimo zdrava prehrana pomembna, a danes smo skoraj linčane, če ne damo otroku vsakokrat za jesti bučk, ki niso bio, ali če se z njim po raznoraznih metodah, ki vzpodbujajo razvoj, ne igramo vsaj pet ur na dan.

Ob vsem napredku na področju pravic za nas, pa seveda tudi ne škodi, če še vedno obvladamo stvari iz časa nabiralništva in skrbi za čiste jame. Da znamo torej kaj skuhati in pogospodinjiti. Ob tem nikakor ne smemo pozabiti čim večkrat svojega moškega doma pričakati v tangicah, ki nas tiščijo v zadnjico.

Hecen je ta čas, v katerem živimo. Pripada nam celo uživanje življenja prav tako kot moškim. Tudi me si želimo potovati, hoditi na prireditve, družiti s prijatelji, se kdaj pa kdaj napiti … a nisem še srečala moškega, ki bi se utapljal v slabi vesti, ker gre za pet dni na službeno izobraževanje ali ker je žural do jutranjih ur. Žensk sem pa že veliko, toliko so nam pa že vcepili neke družbene vzorce v podzavest.

Vem, takšne težavice je malo hecno primerjati s tistimi iz časov, ko nismo smele voliti, ko nismo bile gospodarice svojih teles ali nismo mogle v šolo. A hočem reči to, da čisto vsako obdobje prinese ženskam izzive, velikokrat večje kot moškim. Ja, naporno je biti ženska. A tudi čudovito. Na zdravje, drage moje!